Evropski parlament je podprl podvojitev deleža energije iz obnovljivih virov v porabi do leta 2030

Evropski parlament je s sprejetjem RED3, revidirane direktive o obnovljivih virih energije, podprl predlog, da se do leta 2030 doseže 42,5-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v EU. V primerjavi s prejšnjim ciljem v višini 32 % in ravnijo 21,8 %, ki je bila zabeležena za leto 2021.

Evropski parlament je glasoval za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije v skladu z evropskim zelenim dogovorom in načrtom REPowerEU. Posodobljena različica direktive o obnovljivih virih energije, imenovana RED3, je bila sprejeta s 470 glasovi za in 120 proti. O zakonodaji se je že dogovoril Svet Evropske unije, zato jo morajo zdaj uradno izvajati le še države članice.

Z glasovanjem je bil določen zavezujoč ciljni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v višini 42,5 odstotka do leta 2030, vendar z okvirnim povečanjem do 45 odstotkov. Prejšnji cilj je bil 32-odstoten, leta 2021, ki je bilo zadnje leto, za katero so bili objavljeni uradni statistični podatki, pa je ta delež znašal le 21,8 %.

RED3 je tudi del svežnja politik Fit-for-55, katerega cilj je do konca desetletja zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov.

Preboj na področju nizkoogljičnega vodika

Direktiva je bila spremenjena po dolgih in intenzivnih pogajanjih. Zadnja ovira je bil vodik z nizkimi emisijami ogljika. Skoraj ves vodik se trenutno proizvaja iz fosilnega plina. Evropska komisija spodbuja uporabo čistega ali obnovljivega vodika, ki se proizvaja z elektrolizo vode z uporabo obnovljive električne energije, kot skladišče energije in rešitev, ki bo pripomogla k razogljičenju številnih industrij.

Ta tehnologija še zdaleč ni donosna in je odvisna od velikih subvencij EU. Poleg tega se lahko vodik uporablja za proizvodnjo amoniaka, ki je potreben za proizvodnjo gnojil. Poleg tega se lahko amoniak, s katerim je veliko lažje ravnati kot s hlapnim vodikom, uporablja kot gorivo.

Francija in njene zaveznice so zagotovile izjemo za vodik in amoniak, proizvedena z uporabo jedrske energije.

V pozni fazi pogajanj je blok jedrskih držav članic pod vodstvom Francije blokiral RED3. Preboj je bil dosežen šele po tem, ko so bile zmogljivosti za proizvodnjo vodika v jedrskih elektrarnah delno vključene v cilje.

Količina emisij toplogrednih plinov pri tem postopku ni veliko večja kot pri obnovljivih virih energije. Obe vrsti skupaj se imenujeta nizkoogljični ali čisti vodik, medtem ko se različica samo z jedrsko energijo imenuje rožnati vodik.

Kar zadeva splošne cilje, je bil do leta 2030 določen 42-odstotni delež obnovljivega vodika, ki se uporablja v industrijske namene.

RED3 ohranja subvencije za biomaso

Nekateri kritiki, predvsem okoljevarstveniki, niso zadovoljni z uvedbo območij za razvoj obnovljivih virov energije, ki jih morajo razglasiti države članice. Cilj ukrepa je prepoloviti obdobje izdaje dovoljenj na takšnih območjih na 12 mesecev. Nasprotniki trdijo, da je izjema narejena na škodo okoljskih predpisov.

EU bo morala zdaj zmanjšati emisije v prometu za 14,5 odstotka s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije, biogoriv in vodika. Druga možnost je, da se države članice odločijo za 29-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije. Direktiva vključuje okvirni cilj najmanj 49-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v stavbah do leta 2030.

Okoljske organizacije menijo, da bi skrajšanje roka za izdajo dovoljenj za območja obnovljivih virov energije ogrozilo okoljsko presojo.

Drug spor, ki še vedno poteka, se nanaša na uporabo biomase, saj del znanstvene skupnosti meni, da je v veliki meri netrajnostna. V končnem besedilu je EU zaostrila standarde, vendar je ohranila oznako “obnovljiva energija” in subvencije.

Evropsko združenje elektrogospodarstva Eurelectric je pohvalilo sprejetje predlagane revizije, zlasti okvira za obnovljive vire energije. Opozorilo je, da je počasno izdajanje dovoljenj trenutno “daleč največje ozko grlo”. Za pridobitev vseh dovoljenj je včasih potrebnih osem let, same elektrarne pa so lahko dokončane v manj kot štirih letih, je dodala.

Trgovinski organ je odločevalce v EU pozval, naj zagotovijo regulativno varnost, in poudaril, da poseganje na trg električne energije zmanjšuje spodbude za naložbe v obnovljive vire energije. Eurelectric je med drugim opozoril na omejitve omrežja in ocenil, da bi posodobitev stala od 60 do 110 milijard EUR na leto.