Nova priporočila o energetski učinkovitosti stavb v Črni gori: kaj prinašajo spremembe predpisov?
Oktobra 2023 sta Gospodarska zbornica in Ministrstvo za kapitalske naložbe organizirala okroglo mizo na temo “Izvajanje novih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti in metodologije certificiranja stavb”.9. oktobra 2023 sta Gospodarska zbornica in Ministrstvo za kapitalske naložbe organizirala okroglo mizo na temo “Izvajanje novih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti in metodologije certificiranja stavb”.
Nikola Vujošević, vodja direktorata za energetsko učinkovitost na ministrstvu za kapitalske naložbe, je v uvodnem nagovoru povedal, da so bili v preteklem obdobju v sodelovanju z Univerzo Črne gore in Frankhoferjevim inštitutom iz Stuttgarta izdelani ekonomsko optimalna analiza, programska oprema za izračun energetske učinkovitosti stavb in spremembe nekaterih predpisov, predstavljenih na srečanju.
Božidar Pavlović in Aleksa Čulafić z Direktorata za energijo Ministrstva za kapitalske naložbe sta udeležencem predstavila nabor predpisov o minimalnih zahtevah za energetsko učinkovitost stavb in nabor predpisov za certificiranje energetske učinkovitosti stavb.
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) in njene spremembe iz leta 2018 opredeljujejo ključne zahteve na ravni EU, Črna gora pa jih mora izvajati prek svojega pravnega sistema, tj. izvesti ekonomsko optimalno analizo za določitev zahtev glede energetske učinkovitosti stavb in dolgoročne strategije prenove stavbnega fonda, uvesti strožje cilje za prenovo javnih upravnih stavb in standarde za skoraj nič-energijske stavbe (skoraj nič-energijske stavbe) ter vzpostaviti
“Inovativne minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb so rezultat ekonomsko optimalne analize, pripravljene v skladu z zahtevami direktive EPBD. Ključna razlika v primerjavi s prejšnjo uredbo je, da zahteva izračun specifične porabe energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo v skladu z uveljavljeno metodologijo, ki ne sme presegati specifične porabe energije primerljive stavbe,” je – Pavlović.
Dodal je, da mora investitor ali projektant najti ravnovesje med zmanjšanjem porabe energije in uporabo visoko učinkovitih tehničnih sistemov, da doseže želeno raven energetske učinkovitosti.
Izračun porabe energije je zapleten in vključuje analizo načina uporabe stavbe, toplotne učinkovitosti ovoja stavbe ter ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode, razsvetljave itd. Ključni korak v tem procesu je razvoj nacionalne programske opreme za izračun energetske učinkovitosti stavb – podprt s projektom “Energy Efficiency Programme for Public Buildings (EEPPB)” v sodelovanju z banko KfW.
Programska oprema se imenuje MEEC (Montenegrin Energy Efficiency Certification), za njen razvoj pa je odgovoren Fraunhoferjev inštitut za gradbeno fiziko IBP. Glavni namen programske opreme MEEC je energetsko certificiranje stavb, vendar jo lahko uporabljajo tudi drugi gradbeni strokovnjaki (projektanti, inženirji itd.).
Pooblaščena oseba na podlagi poročila o energetskem pregledu stavbe izda energetsko izkaznico stavbe. Potrdilo vsebuje normativne vrednosti specifične porabe energije glede na namen in vrsto stavbe ter vrednost specifične porabe energije stavbe in priporočila za ukrepe učinkovite rabe energije. Certifikat se izda za obdobje desetih let.
Aleksa Čulafić je podala dodatne informacije o obstoječih pravilih za energetsko certificiranje stavb, spremembah in dopolnitvah v primerjavi s sedanjimi pravili ter izpostavila izzive in naslednje korake.
Dejal je, da je treba pridobiti potrdilo o energetski učinkovitosti stavbe:
- vlagatelji v stavbe v gradnji ali rekonstrukciji;
- lastniki stavb ali delov stavb pri njihovi prodaji ali najemu;
- državna uprava, enote lokalne uprave in javne službe, ki jih je ustanovila država, ali enote lokalne uprave za nepremičnine v državni lasti, ki jih upravljajo;
- lastniki stavb, ki se uporabljajo za večje število ljudi, kot so: hoteli, gledališča, kinodvorane, športne in razstavne dvorane, nakupovalni centri itd.
“Stavbe so razvrščene v sedem energetskih razredov na lestvici od A do G po abecednem vrstnem redu, pri čemer A pomeni najugodnejši razred, G pa najmanj ugoden razred,” je dejal.
Po njegovem mnenju se energetski razred stavbe določi s primerjavo izračunane energijske učinkovitosti IP (kWh/m°g) za referenčne pogoje z ustrezno energijsko učinkovitostjo referenčnih pogojev. IPRy (AW h/m°g) za isti objekt v skladu z razpoložljivo preglednico.
Glede pristojbine za izdajo je Czulafic povedal, da pristojbino za izdajo plača pooblaščena oseba, ki izda potrdilo, tj:
- 10 evrov za stavbe z uporabno tlorisno površino do 1000 m2 in
- 20 evrov za stavbe z uporabno tlorisno površino več kot 1000 m2;
Predlagal je tudi, da se o besedilu posebnega računa ali postopka proračunskega nadomestila posvetuje s pravniki in da se podoben model najde tudi v drugih predpisih.
